odkar je elisabeth prišla na otok ni kazala velikega navdušenja. na otoku se ni popolnoma nič dogajalo in dolgočasila se je. pogrešala je ulice manhattna, svoje opravljive prijateljice, predvsem pa vroče lepotce, ki so ji vedno kupovali pijačo. ni mogla zanikati lepote otoka - prelepo morje turkizne barve, ki je prijetno valovilo ji je dajalo občutek svobode in peščene plaže po katerih se je zelo rada sprehajala, so bile božanske. ampak zavedala se je, da je kljub vsej lepoti bora bora zanjo ječa. in ker lisa preprosto ni bila tako dekle, ki bi hitro vrgla puško v koruzo, se je odločila, da bo poskusila iz tega nebeškega zapora izvleči največ. v visokih petkah, ki so jo naredile za spoznanje višjo, se je hitro, a vendar elegantno sprehodila skozi tiho palačo. razmišljala je o domu, natanko je vedela kaj si ljudje doma mislijo o njej. da je zadrogirana alkoholičarka, odvisnica od seksa in zabav. ampak nihče ni vedel resnice. da so bile cigarete najhujša in edina droga, ki jo je poskusila. da je postala omotična že po nekaj kozarcih vodke in da si jo lahko v posteljo spravil le pijano. ampak tako je bilo, slabega slovesa se je težko otresti in ni bila prepričana, če si to sploh želi. jasno je bilo, da bo kmalu odrasla in živela sicer luksuzno, ampak dolgočasno uglajeno življenje.

med razmišljanjem se ni točno zavedala kam hodi, ampak noge so jo popeljale na edini kraj kjer se je lahko popolnoma sprostila - bar. hitro se je razgledala okoli in se usedla za šank, zdelo se ji je, da je sama. ob tako lepem dnevu je bilo jasno, da se ljudje niso zadrževali v palači. hitro je zvrnila eno tekilo in še enkrat pogledala okoli. imela je občutek, da jo nekdo opazuje. bilo ji je neprijetno, a vseeno povsem znano - ameriški paparazzi so ji pogosto sledili. ampak tokrat je bilo drugače, že samo zdelo se ji je drugače. hitro je vstala in si popravila svetlo kratko oblekico, ter se sprehodila po velikem baru. ni si želela priznati, da ji je neprijetno in da je prestrašena. nikoli si ni priznala takšnih čustev. s hitrimi koraki je hodila proti temnejšemu kotu sobe in se spotaknila ob manjšo mizico, ki je ni opazila. kar naenkrat je zaslišala rahlo smejanje in pogled ji je švignil na obraz skoraj neopaznega lepotca, ki se ji je lepo smehljal. nasmehnila se mu je nazaj in uprla roke v boke. "poglej, poglej... če ni to slavni xander schmid." je nasmejano vprašala in se usedla zraven njega.