še sama težko verjamem, da sem rojena v egiptu, kjer najdeš le porcelanaste svetlolaske. moje rojstno mesto je kairo, največje mesto egipta, moj materni jezik pa arabščina, čeprav zelo dobro govorim tudi angleško, francosko in nemško. pač preganjanje dolgčasa, ko moraš pol noči preživeti ob kakšni bolni plemkinji iz plemiške družine, ki sem ji vdana. družina ramses. toda, da ne bom nabijala z takšnimi stvarmi, bom raje začela od začetka in skušala povedati čim več o sebi. čeprav nisem prepričana, da mi bo uspelo.
rodila sem se v egiptu, v kairu, drugega avgusta leta 2069. ta trenutek sem stara enaindvajset let, čez nekaj tednov bom verjento že dvaindvajset. moja mama je bila egipčanka, porcelanasta svetlolaska, ki jih najpogosteje najdeš v egiptu. moj oče je bil napol nemec napol francoz; njegova mama je bila francozinja, njegov oče pa nemec. z mamo naju je oče zapustil, ko sem bila še mala, toda o tem pozneje. temne lase in prelepe, modro-vijola oči(ki včasih pod svetlobo dobijo odtenek rjave), sem zagotovo dobila po očetu, svetlo, porcelanasto kožo pa po mami.
torej, večino otroštva sem preživela pri mami v majhni vasici nedaleč od kaira. oče naju je z mamo zapustil, ko sem imela dve leti. mojemu očetu je bilo ime peter, mami pa estrella-moje drugo ime in njeno, oboje pomeni zvezda. nawi... pojma nimam, kaj pomeni, vem samo, da mi ga je mama nadela samo, ker se ji je zdelo močno. podobno kot yesfir. moje življenje ni bilo postlano z rožicami kot življenja plemičev, ki sem jim, po tem, ko sem dopolnila dvajset let, pomagala, ampak tudi ni bilo slabo. starešina naše vasi je v meni videl nekakšnega božjega poslanca-smešno, kajne?-in me je lastnoročno učil arabščine, branja in pisanja v tem jeziku. učil me je pravilne izgovorjave, obnašanja. brez njega bi bila zdaj samo kakšna prostitutka ali beračica-tako pa sem odšla na bora boro, kamp za plemiče, da bi pospravljala svoji gospodarici in ji seveda pomagala, kar sicer ne bo lahko, saj so vsi plemiči zahtevni. torej, vrnimo se raje nazaj na mojo preteklost. v vasici sem ostala natanko do svojega trinajsega leta. malce pred mojim dvanajstim letom je moja mama namreč zabredla globlje, kot je nameravala. prostitucija, mamila-na moj trinajsti rojstni dan je umrla. takrat sem pobrala svoje stvari, se poslovila od starešine-ki je bil edini, ki mi je kaj pomagal v življenju, če ne štejemo moje mame-nato pa z vlakom odpotovala v pariz, kjer naj bi po zadnjih podatkih stanoval moj oče. toda ni ga bilo tam in lovila sem ga po skoraj celi evropi-toda z prevajanjem besedil pozno v noč sem zaslužila nekaj denarja. ko sem ga končno ulovila, sem bila stara že skoraj štirinjast let-in ko me je zagledal na svojem pragu v hiši v angliji, londonu, z rojstnim listom v roki, je bil takoj pripravljen skrbeti zame. nekaj let-do svojega 16 leta-sem živela v lenarjenju, sreči in udobju. moj oče pa je moral ravno takrat bankrotirati in tako sem se morala posloviti od njega ter se vrniti v vasico, kjer sem preživela otroštvo, samo z očetovo obljubo, da me bo kmalu prišel obiskati. v vasi sem postala dokaj najbogatejša oseba, saj sem prihranila nekaj denarja in sem imela še vedno veliko starih oblačil. toda vse me je preveč spominjalo na mamo in otroštvo, zato sem se kmalu, ko sem bila stara osemnajst let, preselila v kairo, kjer sem kupila majhno hiško. ko sem dopolnila dvajset let, sem odšla do edine plemiške družine v egiptu in zaprosila za službo. povedali so mi, da ena od hčerk gospodarja še vedno nima pomočnika in da sem dovolj stara za to. privolila sem in z gospodarico odšla tudi v bora boro-in zdaj sem tu, pripravljena na nove dogodivščine.

ines
1-2 years
robertajezakon@gmail.com
vegetarijanka, konji in na splošno živali so moja ljubezen, medtem ko uživam tudi v branju in pisanju. na dancing in the moonlight me lahko najdete tudi kot persephone xanthopoulos.